ANALIZA DIGITALNE PRISOTNOSTI RS PO PARAMETRIH VIZUALNIH KOMUNIKACIJ IN RAZUMEVANJA STORITVENE KULTURE za potrebe projekta euprava2
Namen pričujoče analize je bil skozi očala uporabnika državnih spletnih portalov analitično preveriti prisotnost, dostopnost, razumljivost in predvsem učinkovitost javno dostopnih storitev na spletu. Analiza je preverjala funkcionalne načine (vizualnega) komuniciranja ter izkoriščanja storitvene kulture na relaciji med državno upravo in državljani, pa tudi notranji pretok in vzpostavljeno hierarhijo informacij v državni in javni upravi (med zaposlenimi).
Barbara Predan in Petra Černe Oven
Analiza digitalne prisotnosti RS po parametrih vizualnih komunikacij in razumevanja storitvene kulture za potrebe projekta eUprava2
Zbirka 42, Separat 2
Izdajatelj: Društvo Pekinpah
zanj Barbara Predan
Naročnik: Ministrstvo za notranje zadeve RS, Služba za razvoj e-storitev, zanj Jani Golob
Lektura: Katja Paladin
Ljubljana, december 2013
© Avtorici in Ministrstvo za notranje zadeve RS
Ali, če povežemo obe točki: šlo za iskanje ravnovesja med informacijami in storitvami, ki jih državljan potrebuje in išče, ter informacijami in storitvami, ki jih država želi državljanom (digitalno) čim bolj učinkovito in razumljivo posredovati.
V analizi sva (kjer je bilo mogoče) glavne točke razprave podprli s konkretnimi primeri, kljub temu pa je pričujoče besedilo treba brati kot zunanji pogled; posledično v številnih primerih ne elaborirava detajlov, temveč v prvi vrsti kaževa na obstoječe (in potencialne) probleme. Do naslednjega koraka, iskanja in vzpostavljanja standardov za delovanje – ti nas bodo pripeljali do razvoja rešitev za zaznane probleme – bodo vodile nadaljnje diskusije prek načrtovanih delavnic in izobraževanj, predvsem pa prek sodelovanja v različnih fokusnih delovnih skupinah, v katerih vidiva najboljšo možno rešitev za implementacijo tako kompleksnega projekta.
Elaborat ima še eno pomembno značilnost: obdeluje lahko seveda samo stanje tukaj in zdaj, kot ga vidi aktiven uporabnik, ne zajema pa tematik, povezanih z zapletenimi izzivi organizacijske kulture velikega aparata državne uprave, ki so pravzaprav ključnega pomena za obstoječe stanje.
Končni namen analize je torej na podlagi raziskanega podati predloge (pa tudi podlago za pripravo standardov za delovanje) za izboljšanje obstoječega stanja s ciljem doseči višjo stopnjo učinkovitosti pri zagotavljanju v celoti digitaliziranih javnih storitev. S pomembnim poudarkom: doseči je treba preusmeritev fokusa s posredovalca (»lastnika«) podatkov – v našem primeru državne in javne uprave – na končnega uporabnika, iskalca podatkov in ustreznih obrazcev, z doseganjem zlahka razumljivega izvajanja e-postopkov.