RAZSTAVA
Razstava, ki jo kurirata dr. Petra Černe Oven in sokustosinja dr. Cvetka Požar, je nastala v organizaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Fundacije Brumen in Društva Pekinpah. Razdeljena je na štiri tematske sklope, ki sledijo Brumnovemu ustvarjalnemu obdobju. Razdeljena je na štiri tematske sklope, ki sledijo Brumnovemu ustvarjalnemu obdobju. Ob številnih že videnih in znanih projektih so na razstavi prikazani tudi projekti, ki še nikoli niso bili predstavljeni v javnosti. Razstava je plod večletne raziskave in rezultat številnih intervjujev s sorodniki, sodobniki, pa tudi s študenti in strokovnjaki, ki so ob Jožetu Brumnu delovali. Raziskava je vključevala tako analizo njegovih del kot tudi do sedaj objavljenih podatkov in besedil, izjemno pomemben pa je bil dostop do zasebnih arhivov; ti so omogočili rekonstrukcijo določenih procesov nastajanja projektov, ki jih lahko zato razumemo bolj poglobljeno.

Foto: Aleš Rosa

PLAKATI, KATALOGI IN UMETNIŠKE MONOGRAFIJE
Ob pregledu Brumnovega nepredstavljivo številčnega opusa se pred nami razgrne zgodovina jugoslovanske umetnosti 20. stoletja. Zaradi razumevanja in afinitete do umetnosti je v oblikovanju celostnih podob razstav in monografij ključno vlogo odigralo Brumnovo senzibilno razumevanje vsebine. V delih so vidne implikacije teoretičnih znanj in razmišljanj, ki se manifestirajo kot avtorska estetika, ki zaživi paralelno umetniško življenje. Oblikoval je za vse ključne in najprepoznavnejše slovenske in jugoslovanske avtorje. Med njimi najdemo imena, kot so Slavko Tihec, Janez Bernik, Lojze Spacal, Marij Pregelj, Tone Svetina, Veno Pilon, Stojan Batič, Gabrijel Stupica, Dušan Džamonja, Zoran Didek, France Kralj, Andrej Jemec, Jagoda Buić, Ivan Meštrović, Zoran Mušič, Dževad Hozo in številni drugi. Agilni promotorji umetnosti in ambiciozni kustosi razstav (Aleksander Bassin, Stane Bernik, Oto Bihalji-Merin, Zoran Kržišnik in številni drugi) so organizirali projekte, kjer so naklade dosegale do 30.000 izvodov s prevodi v sedem jezikov, kar je v današnji Sloveniji popolnoma nepredstavljivo.

Podnapisi k delom, avtor: Jože Brumen, foto: Aleš Rosa
1. Risba Vojne slike, 1956
2. Kolaž konj za Sergej Aleksandrovič Jesenin, Pesmi, 1957
3. Kolaž Zevi za Bruno Zevi, Pogledi na arhitekturo, 1959
4. Znak, Radiotelevizija Zagreb, 1971

ZNAKI IN CELOSTNE PODOBE ZA GOSPODARSKI IN JAVNI SEKTOR
Celostna grafična podoba je v času modernizma postala pomemben element komuniciranja in najobsežnejše področje dela za oblikovalce. Eden najbolj poznanih Brumnovih znakov za gospodarstvo je Časopisno in grafično podjetje Delo. Odličen primer dobre semantične analize se kaže tudi pri oblikovanju celostne grafične podobe za Radiotelevizije Zagreb (RTZ), 1971. Pred načrtovanjem za RTZ je analiziral znake vseh pomembnih svetovnih televizijskih in radijskih hiš po svetu. Njegova rešitev je kompleksno razmišljanje o sodobni tehnologiji, ki jo je znal vizualizirati na enostaven minimalističen način. Kar nekaj vzporednic s projektom za RTZ nosi projekt celostne podobe za ljubljansko univerzo (1979). Projekt je vseboval vse, od funkcionalnih tiskovin do označevanja arhitekture in prostorov ter trodimenzionalnih insignij. Izstopajoč projekt vizualne identitete na področju kulture je tudi Mednarodni grafični bienale. Brumen je posamezne elemente za bienale oblikoval že od leta 1963, celostno oblikovanje pa je prevzel ob 7. razstavi leta 1967 ter v 15 letih ustvarjanja za grafični bienale postavil visoke standarde bienalnim katalogom, ki so bili oblikovani na evropskem nivoju.

Podnapisi k delom, avtor: Jože Brumen, foto: Aleš Rosa
1. Kajetan Kovič, Ogenjvoda, 1965 (knjižni ovitek)
2. Srečko Kosovel, Integrali '26, 1967
3. Zbirka Misel in čas, 60. leta 20. stoletja
4. Aleksander Bassin, Lojze Spacal, 1967 (monografija)
5. Contemporary Yugoslav prints: Colombo, 1976 (katalog)

KNJIGE IN KNJIŽNE ZBIRKE
Brumno vrhunsko tipografsko znanje je prišlo najbolj do izraza v knjižnih izdajah, kjer se zrcali njegovo poznavanje kulturnih izvorov tipografije, ki jih zna preplesti s poznavanjem vsebine. Brumen je sodeloval pri nekaterih ključnih projektih slovenskega založništva, na primer pri zbirkah Tokovi časa (Državna založba Slovenije) in Misel in čas (Cankarjeva založba). Oblikoval je tudi za legendarno zbirko Sto romanov (Cankarjeva založba), in sicer romane Gnus(1964), Tujec (1965), Umetnikov mladostni portret (1966), Grad (1967), Ura brez kazalcev (1967) in Vojna in mir (1968). Brumen je oblikoval tudi znanstvene in strokovno-poljudne knjige, kot so bili Marxov Kapital ali epohalni knjigi o Josipu Brozu Titu, ki pričajo o socialističnih časih, nanj pa so se obračali tudi drugi avtorji. Med knjigami iz leposlovja in poezije zagotovo nekatere še posebno izstopajo glede na avtorski razmislek. Taka je Kovičeva Korenine vetra in Kosovelovi Integrali. Določene knjige postavljajo most z umetniškimi monografijami, kot na primer Kameni spavač mostarske založbe Prva književna komuna, kjer Brumen vključuje grafike bosansko-hercegovskega avtorja Dževada Hozota.

PEDAGOŠKO DELO IN RAZVOJ STROKE IN MEDNARODNI VPLIV
Jože Brumen je na razvoj slovenskega likovnega izraza vplival tudi prek pedagoškega dela. Na povabilo Edvarda Ravnikarja se je po diplomi leta 1960 pridružil skupini pedagogov novoustanovljene B-smeri na Fakulteti za arhitekturo. Tako je z drugimi mladimi diplomanti vplival na prvo »šolano« generacijo slovenskih oblikovalcev. Leta 1968 se je zaposlil na Akademiji za likovno umetnost, kjer je predaval predmet Oblikovne zasnove. Učno metodo je razvil na osnovi razmišljanja ob tehniki kolaža. Brumna najdemo tudi kot mentorja pri številnih projektih na ALU, kjer je bilo v ospredju sodelovanje z akterji zunaj akademije (natečaj za štafetno palico za dan mladosti 1979), ter kot organizatorja in oblikovalca številnih razstav študentov.  Poleg vseh drugih obveznosti si je pogosto vzel čas tudi za strateške projekte. Eden takih je bila organizacija višješolskega izobraževanja iz oblikovanja, kjer je Brumen sodeloval v ožji skupini pripravljavcev programa, ki so bili ključni, da je bila ideja leta 1984 s podporo takratnega dekana ALU Andreja Jemca uresničena.

Deloval je v stanovskih organizacijah, strokovnih komisijah, žirijah (Društvo oblikovalcev Slovenije, Društvo arhitektov Ljubljana) in odborih. Kot član organizacijskega odbora je leta 1956 na Bledu sodeloval na kongresu mednarodnega združenja za grafično oblikovanje Icograda. Na kongresu so bili prisotni tudi zastopniki za Helvetico, ki so tipografijo prodajali jugoslovanskim tiskarnam. Pri tem velja, da je pri vnosu Helvetice v tiskarne Brumen odigral ključno vlogo, saj je tudi sicer preko založb vplival na njih, da so postajale sodobnejše in bolj konkurenčne. 

Sodeloval je z akterji svetovnega dogajanja na beneškem bienalu in Bienalu Sao Paulo, ki so mu bili še poseben izziv. S projektom grafičnega bienala v Ljubljani je Brumen vzdrževal kontakt z domačo in svetovno umetniško produkcijo in se aktivno udeleževal diskusij z akterji. Sodelovanje z umetniki se je tako še dodatno širilo in generiralo mnoga sodelovanja, ki jih lahko opazujemo tudi na področju umetniških monografij, ki so dosegale ogromne naklade in bile prevedene v številne jezike.

NAGRADE
Za svoje plakate, knjige in celostne podobe je prejel številne prestižne nagrade, med drugim dve zlati medalji na BIO in več nagrad na beograjskem knjižnem sejmu ter Bienalu grafičnega oblikovanja v Brnu. Bil je prvi oblikovalec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij (1967). Njegova dela so bila razstavljena na več kot 40 skupinskih razstavah doma in po svetu, leta 1977 pa je imel v Moderni galeriji v Ljubljani tudi samostojno razstavo.

SPREMLJEVALNI PROGRAM
Razstavo bodo pospremili javni vodeni ogledi, ki bodo potekali vsako drugo nedeljo, in ustvarjalne aktivnosti za mlade. Ob razstavi bo izšla znanstvena monografija z istoimenskim naslovom, ki bo predstavljena na okrogli mizi v marcu. Aprila bo ob razstavi potekal mednarodni interdisciplinarni posvet na temo raziskovanja, publicistike, arhiviranja in dokumentiranja.

Jože Brumen
Modernistični oblikovalec in umetniški erudit

16. 12. 2021–24. 4. 2022
Lokacija: Muzej za arhitekturo in oblikovanje

Avtorica in kuratorka razstave
Petra Černe Oven
Sokustosinja
Cvetka Požar

Organizacija razstave
Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Društvo Pekinpah
Fundacija Brumen
Inštitut za oblikovanje

Oblikovanje
Primož Pislak, Teja Kleč
Fotografije
Aleš Rosa
Lektura
Katja Paladin
Prevodi
Andreja Šalamon Verbič, Jeff Bickert

Medijsko poročanje
P. G., Lucidni opus Jožeta Brumna, enega izmed pionirjev grafičnega oblikovanja pri nas, MMC RTV SLO, 16. 12. 2021
Izidora Pevec, Jože Brumen: modernistični oblikovalec in umetniški erudit, Likovni odmevi - ARS, 17. 12. 2021

Spremljevalni program
Maja Šuštaršič, Natalija Lapajne
Odnosi z javnostmi
Maša Špiler, Hana Cirman
Marketing
Nataša Celec
Organizacija
Nikola Pongrac

Projekt sta omogočila
Ministrstvo za kulturo RS
Mestna občina Ljubljana
Pokrovitelj
Vorwerk
Medijski pokrovitelj
Mladina