MARX PO MARXU: KUNST MARX

Marx po Marxu: Kunst-Marx
Uredili Petra Černe Oven, Barbara Predan

Projekt Marx po Marxu: Kunst-Marx je relevantnost Marxa vzel kot privzeto in se mu posvetil nekoliko drugače. Pri projektu je šlo za spoj umetnosti in Marxa, toda ne – kot bi morda bilo pričakovati – v smislu, kako je Marx vplival na umetnost, temveč preko vprašanja, ali sta lahko Marxova persona in njegova misel predmet umetniškega ustvarjanja? Oziroma: kako si lahko študentke in študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ponovno) prisvojijo Marxa na način, ki presega utečene reprezentacije (tj. obeleževanje, slavljenje).

Poleg Marxovih besedil so seminar Marx po Marxu spremljala številna besedila sodobnih avtorjev in različni teoretski prispevki, ki so jih pripravili: Lea Kuhar, Martin Hergouth, dr. Marko Kržan, dr. Rastko Močnik, dr. Miklavž Komelj in Sanela Jahić. Ti so sodelujočim z različnih zornih kotov predstavili sveža razmišljanja o kontekstu Marxove misli in ponudili orodje za premislek Marxa v kontekstu sodobnosti.

Seminar Marx po Marxu je pokazal, da je filozofova misel nedvomno še vedno globoko aktualna, še vedno tesno med nami. Med nami je vsakič, ko se upremo pohlepu, izkoriščanju, fetišizaciji materialnega ... Tu je vsakič, ko smo sposobni prepoznati zanke kapitalističnega družbenega sistema, ki jih je že pred poldrugim stoletjem z natančnim rezom skalpela razkril in seciral prav Karl Marx. Morda v zanesenosti današnjega sveta Marxove misli kdaj ne prepoznamo kot take, še večkrat jo neutemeljeno pokopavamo in zavračamo na podlagi letnice nastanka ali političnih predsodkov. Raje kot v soočenje s kritično mislijo in premislekom sistema, v katerega smo ujeti, privoljujemo v apatičnost, nihilizem in blagovni fetišizem. Toda vprašanja študentov, s katerimi smo se soočali med projektom, in vsi njihovi odzivi, so zagotovo dokaz, da je v svetu, v katerem bivamo, prostora za nujno potrebne spremembe še vedno veliko. In kot je še pokazal seminar: med mladimi morda še bolj kot potreba po umetniškem samoizražanju (h kateremu je spodbujal Marx) postaja aktualna ideja o vzpostavljanju pogojev za možnosti umetniškega samoizražanja.

Razstavo spremlja knjiga z istoimenskim naslovom.
Knjigo sta uredili izr. prof. dr. Petra Černe Oven in doc. dr. Barbara Predan in ob opisih projektov vsebuje besedili prof. dr. Rastka Močnika in prof. Alena Ožbolta. Knjigo so izdali in založili: UL ALUO, Goethe-Institut Ljubljana in društvo Pekinpah.

Sodelujoči študenti in študentke:
Simon Bregar, Tamara Fras, Eva Garibaldi, Lin Gerkman, Miha Hain, Jakob Koncut, Maruša Mazej, Neža Medved, Tjaša Mužina, Nina Podobnikar, Simon Rozman, Blaž Skodlar, Gregor Stražar, Isidora Todorić, Jera Tratar, Andraž Rudi Vrhovšek, Zala Zagoršek, Simona Žiher

Pedagoški mentorji:
izr. prof. Petra Černe Oven, prof. Alen Ožbolt, doc. dr. Barbara Predan

Pobudnik in koordinator projekta:
dr. Urban Šrimpf (Goethe-Institut Ljubljana)

Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2019 (po urniku, ki bo objavljen na spletni strani Goethe-Instituta Ljubljana).

Zbirka 42:10

Uredili: Petra Černe Oven, Barbara Predan
Lektura: Katja Paladin
Prevod: Nataša Velikonja
Fotografije: avtorji projektov
Avtorji projektov v okviru seminarja Marx po Marxu: Kunst-Marx: Simon Bregar, Tamara Fras, Eva Garibaldi, Lin Gerkman, Miha Hain, Jakob Koncut, Maruša Mazej, Neža Medved, Tjaša Mužina, Nina Podobnikar, Simon Rozman, Blaž Skodlar, Gregor Stražar, Isidora Todorić, Jera Tratar, Andraž Rudi Vrhovšek, Zala Zagoršek, Simona Žiher
Mentorji: izr. prof. Petra Černe Oven, prof. Alen Ožbolt, doc. dr. Barbara Predan

Oblikovanje: Petra Černe Oven
Tisk: Stane Peklaj
Število izvodov: 250 izvodov
Ljubljana 2019
ISBN 978-961-93740-3-0

Organizacija in izvedba projekta: Goethe-Institut Ljubljana v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani
Pobudnik in koordinator projekta: dr. Urban Šrimpf (Goethe-Institut Ljubljana)
Avtor idejne zasnove znaka: Damjan Ilić

Izdali in založili:
Goethe-Institut Ljubljana, zanj Uwe Reissig, direktor,
Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, zanjo Lucija Močnik Ramovš, dekanja
in Društvo Pekinpah, zanj Žiga Predan, predsednik

ZAHVALA
Marxov model dobrega življenja je temeljil na idealu prostega časa in ideji umetniškega samoizražanja. Da bi dosegli to in vse ostalo, kar si je med svojim raziskovanjem in pisanjem zamislil Marx, bi bilo po njegovem v prvi vrsti treba zmanjšati pomen ekonomije v našem življenju. Ali nam bo to uspelo, ostaja odprto. Vsekakor pa smo avtorji projekta hvaležni vsem, ki so nam to ponovno predstavili in nam omogočili, da smo na novo premislili družbena razmerja, v katerih pogosto nekritično živimo.

Zahvaljujemo se Urbanu Šrimpfu za pobudo, nenadomestljivo energijo, skrb za vse detajle, gostoljubnost in neusahljiv optimizem. Hvala Uweju Reissigu in Goethe-Institutu Ljubljana za zaupanje in podporo. Najlepša hvala tudi vsem predavateljem v okviru seminarja Marx po Marxu: Kunst Marx in seveda študentom, ki so se podali na pot odkrivanja Marxove misli.

Hvala Marxovemu vztrajnemu in nepopustljivemu duhu, da še vedno hodi naokoli – torej hodi, ne blodi – po neo-neo, neuro-neuro digitalni pokrajini današnjega časa.

In ne nazadnje: najlepša hvala Jenny Marx, ženski, ki je trdno verjela v nujnost boja za emancipacijo delavskega razreda od kapitala, ki je bila zavezana revolucionarnemu socializmu in ki je kot življenjska sopotnica Karlu Marxu pomagala pri ustvarjanju njegovih del.