Omejitev subjektov na tako majhno območje naredi svobodo konkretno realnost in ne abstraktne ideje. Meje posameznikove svobode postanejo fizično in neposredno jasne. Zgodovina nam kaže, da so možnosti, kot so teror, dominacija in zaseg prostora, vedno mogoče. Vendar pa plesalci v Vulneri demonstrirajo drugačno, bolj konstruktivno pot: tisto, ki je zgrajena na medsebojni ozaveščenosti in podpori.

Lutkovna predstava Ples v kamnu primarno odpira vprašanje, kako lahko sodobna človeška družba tako pogosto oblikuje posameznika, ki sovraži samega sebe, ki je svoj največji tekmec, svoj najbolj osovražen drugi. Kamni, ki v predstavi delujejo kot lutke in kot scenografija, simbolizirajo radikalnega drugega – tisto, kar se zdi neobvladljivo ali nesprejemljivo, tako v nas samih kot v družbi.

Telesa plesalcev – elegantna, a nepredvidljiva – trčijo med seboj, se za trenutek ustavijo in se nato znova raztopijo v gibanju. S preciznostjo stopajo v prostor drug drugega, nihajoč med nežnostjo in prelomom. Tisto, kar se zdi naključno, se razkrije kot natančno orkestrirano; celo njihov dih se uskladi, a le za hip – kot bežen trenutek enotnosti, preden se ritem znova razdrobi.

Tatiana Kocmur bo s svojim novim projektom Meso⏐Flesh ponovno raziskovala temo spolnega nasilja v provokativnem okolju. Za razliko od projekta The Following Body, ki se je osredotočal na čisto brutalnost travme, se Meso⏐Fleshosredotoča na zgodbo o ponovnem obuditvi ljubezni po travmatičnem srečanju s spolnim nasiljem in občinstvu predstavlja zgodbo o ponovni rasti skozi bolečino.

V začetku leta 2022 se je umetnica Tatiana Kocmur skozi umetniško perspektivo pričela posvečati raziskovanju zgodovinskih in aktualnih problemov telesnega in spolnega nasilja ter koncepcij in jezika (ali pač ne-jezika) o bolečini. The Following Body je prva vizualna artikulacija tega raziskovanja.

Projekt Anamarie Klajnšček z Elvisom Homanom, Krystino Peldovo, Boštjanom Simonom in Gabrielo Lotaif predstavlja prvo sodelovanje med perspektivno umetnico Anamario Klajnšček in Pekinpahom. Gibanje sproža zvoke, ki nenehno ustvarjajo nove gibe – vse kot odsev kognitivnih procesov. Preplet štirih individualnih entitet, ki se borijo za pozornost in se potapljajo v vrtinec skupnih misli z enim samim motivom: nadaljevati.

Hibridni koncert improvizirane glasbe in plesna predstava Bena Novaka, Boštjana Simona in Elvisa Homana, nagrajena kot najboljša predstava 12. Bienala slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica 2023

Najljubši album kot koreografski okvir, kjer ples resonira med pred-védenjem, ritmom, glasbeno silo, poslušanjem in slišanjem, naracijo in abstrakcijo. Mateja Kejžarja je presunil Floating Points z albumom Promises. 9 skladb, 9 stavkov, 9 gibov. Kejžar sledi tej glasbi, ki mu nenehno sledi. Premišljata se. Iz najljubšega albuma nastaja novo plesno delo, nov dinamični teritorij. V glasbi, torej paraleli, ki je natanko tu.